Blog

V študiji, v kateri so 16 let spremljali skoraj 800 ljudi, so tisti, ki so imeli v tridesetih in štiridesetih letih višjo raven vitamina D, kasneje imeli nižjo raven beljakovine tau – ključnega kazalca, povezanega z demenco.

Ljudje z višjimi ravnmi vitamina D v srednjih letih imajo lahko leta kasneje nižje ravni tau proteina v možganih, kaže študija, objavljena 1. aprila 2026 v reviji Neurology Open Access, uradnem glasilu Ameriške akademije za nevrologijo.

»Ti rezultati kažejo, da višje ravni vitamina D v srednjih letih nudijo zaščito pred nastajanjem teh tau oblog v možganih in da bi nizke ravni vitamina D lahko bile spremenljiv dejavnik tveganja, ki bi ga bilo mogoče zdraviti za zmanjšanje tveganja za demenco,« je dejal avtor študije Martin David Mulligan, MB BCh BAO, z Univerze v Galwayu na Irskem.

Dolgoročna študija spremlja vitamin D in možganske biomarkerje

Študija je spremljala 793 odraslih, ki so bili na začetku v povprečju stari 39 let in brez demence. Raziskovalci so na začetku študije izmerili raven vitamina D v krvi vsakega udeleženca. Na splošno je imelo 34 % udeležencev nizke ravni vitamina D, le 5 % pa je poročalo, da jemlje prehranska dopolnila vitamina D.

Približno 16 let kasneje so udeleženci opravili slikanje možganov, da bi ocenili ravni proteinov tau in amiloid beta, ki veljata za biomarkerje Alzheimerjeve bolezni. Raven vitamina D nad 30 nanogramov na mililiter (ng/mL) je bila opredeljena kot visoka, medtem ko so bile ravni pod tem pragom obravnavane kot nizke.

Višja raven vitamina D povezana z nižjo ravnjo tau proteina

Po upoštevanju dejavnikov, kot so starost, spol in simptomi depresije, so raziskovalci ugotovili, da so bile višje ravni vitamina D povezane z nižjimi ravnmi tau proteina leta kasneje. Tau je protein, tesno povezan z demenco. Vendar pa ravni vitamina D niso bile povezane s količino amiloidnega beta proteina v možganih.

»Ti rezultati so obetavni, saj kažejo na povezavo med višjimi vrednostmi vitamina D v zgodnji srednji starosti in nižjo obremenitvijo s tau beljakovino v povprečju 16 let kasneje,« je dejal Mulligan. »Srednja leta so obdobje, ko lahko spreminjanje dejavnikov tveganja ima večji vpliv.«

Omejitve študije in potreba po nadaljnjih raziskavah

Ena od omejitev študije je, da so bile vrednosti vitamina D izmerjene le enkrat, namesto da bi jih spremljali skozi čas.

Glavne ugotovitve:

• Ljudje z višjimi ravnmi vitamina D v srednjih letih so imeli kasneje nižje ravni tau proteina, ključnega kazalca, povezanega z Alzheimerjevo boleznijo.
• Študija kaže povezavo, da vitamin D neposredno zmanjšuje tveganje za demenco.
• Raziskovalci niso našli povezave med ravnmi vitamina D in amiloidnim beta, drugim biomarkerjem Alzheimerjeve bolezni.
• Potrebne so nadaljnje raziskave, da se te ugotovitve potrdijo in da se bolje razume vloga vitamina D pri zdravju možganov.

Vitamin D nam naravno nastaja ob izpostavljanju soncu, zato se mu nikar ne izogibajte; dobimo pa ga tudi v obliki prehranskih dopolnil.

PREBERITE TUDI: Študija: Dodajanje vitamina D povezano z zmanjšanjem pojavnosti demence